PRIHRANKI PRI PRIPRAVI TOPLE SANITARNE VODE
Centralna priprava vode ima prednost pred samostojnimi grelniki
Če imate v podjetju centralno pripravo vode, ob tem pa še samostojne grelnike vode, vam predlagamo, da slednje takoj izključite. Količina centralno pripravljene tople vode mora zadoščati potrebam po topli sanitarni vodi v poslovnih prostorih. Za umivanje rok in čiščenje v poslovni dejavnosti zagotovo ne potrebujete velikih količin vroče vode. Vaš letni varčevalni potencial lahko ocenite tako, da pomnožite število individualno nameščenih grelnikov s 180 kWh. Tako dobljena količina električne energije je vaš ocenjeni letni prihranek! Če toplo vodo pripravljate zgolj za umivanje rok v sanitarijah s pretočnimi grelci, jih odstranite. Tudi če si roke umivamo s hladno vodo, zadostimo higienskim zahtevam.
Nastavitev temperature sanitarne vode
Nastavite temperaturo grelnikov sanitarne vode na čim nižjo stopnjo. Varčevalni potencial na letni ravni si lahko tudi izračunate: število nameščenih grelnikov vode pomnožite s porabo električne energije, ki je razlika v porabi električne energije med II. in I. stopnjo ter nato še z 220 delovnimi dnevi. Po naših ocenah znaša razlika pri porabi električne energije, če imate grelnik namesto na II. stopnjo nastavljen na I. stopnjo, 2 kWh na dan!
Naš namig – izmerite razliko porabe med stopnjami!
Priprava tople vode le v delovnem času – nastavitev urnika ogrevanja
Vse grelnike, katerih toplo vodo rabite le nekaj ur dnevno, v preostalem času izklopite. Prilagodite pripravo sanitarne vode vašim dejanskim potrebam in ne imejte grelnikov vedno prižganih.
PRIHRANKI NA PODROČJU HLAJENJA IN PREZRAČEVANJA
Naravno zračenje ima prednost pred prisilnim zračenjem
Vaše tehnično osebje naj preveri, če so zaradi naravnega prezračevanja nameščene naprave prisilnega prezračevanja odveč. Naredite preprost preizkus: izklopite sistem prisilnega prezračevanja, nato po nekaj urah preverite stanje zraka v prostoru. Če zaznate slabšo kakovost zraka, potem je prisilno prezračevanje upravičeno.
Pojasnilo: Z izboljšanimi izolacijskimi materiali, skoraj neprodušnim tesnjenjem oken, vrat in podobnih odprtin je postalo prisilno prezračevanje bivalnih prostorov za zagotovitev zadostne količine zraka nuja. Prisilno prezračevanje torej pomeni nadzorovano dovajanje oziroma vpihovanje čistega zraka v prostor s pomočjo cevnega sistema.
Nastavitev urnika delovanja prezračevanja in klimatizacije
Se sistem klimatizacije in prezračevanja samodejno vklopi oziroma izklopi?
Bodite pozorni na nastavljene čase obratovanja obeh sistemov. Zagotoviti je treba tudi ročni vklop in izklop obeh sistemov oziroma naprav, s katerim skrajšate čas obratovanja. Izklopite hlajenje še pred koncem delovnega dne oziroma delovnega tedna. Obstoječ hladen zrak bo v prostorih ostal vsaj nekaj ur. Prav tako verjetno ni potrebno delovanje v nočnem času, ob koncu tedna ter praznikih?
Nastavitev moči ventilatorjev
Tehnično osebje naj moč ventilatorjev nastavi ustrezno dejanskim potrebam – skladno s časom in načinom obratovanja.
Redno vzdrževanje sistemov klimatizacije in prezračevanja
Sistemi klimatizacije in prezračevanja morajo biti redno vzdrževani, poročila pa vsebovati napake in ukrepe za njihovo sanacijo. Vzdrževanje lahko zaupate za to specializiranemu podjetju. Redno čistite kondenzatorje, priporočljivo je enkrat mesečno, umazani kondenzatorji namreč zmanjšujejo učinkovitost klimatske naprave. Uparjalne elemente čistite enkrat letno.
Če imate sistem prezračevanja in klimatizacije, je priporočljivo vsak mesec preveriti kakovost in s tem tudi regulacijo dotoka svežega zraka. Tako bodo, ne glede na spreminjajoče se klimatske pogoje v prostorih, zagotovljeni bolj prijazni pogoji za bivanje.
Ostali vzdrževalni ukrepi:
- redno čistite in menjajte filtre,
- vsako leto preverite tudi električne kontakte,
- preverite tlak v sistemu,
- preverite izolacijo hladilnih kanalov,
- pri klimatskih napravah voda-zrak preverite izolacijo kanalov s hladilno vodo.
Namestitev naprav na senčni strani objekta
Naprave v prostorih na južni ali zahodni strani stavbe so izpostavljene večjim toplotnim obremenitvam. Zaradi sončnega obsevanja in lastnega obratovanja se pojavijo dodatne potrebe po hlajenju. Če je le mogoče, premestite naprave v prostore na senčni strani objekta. Potrebe po hlajenju lahko zmanjšate, če naprave, ki zaradi svojega delovanja oddajajo toploto, prerazporedite po celotnem objektu, ne pa da jih imate nameščene v enem prostoru ali enem delu objekta.
Zaščitite termostate pred neposredno toploto
Termostati morajo biti nameščeni dovolj daleč od izvorov toplote ali neposrednega sončnega obsevanja, sicer bo klimatizacija hladila prostor, čeprav bodo v prostoru že zagotovljene primerno nizke temperature. Bodite pozorni na nastavitev temperature lokalnih termostatov. Priporočljiva temperatura v obdobju brez ogrevanja oziroma v obdobju hlajenja, ki zagotavlja udobje sedeči osebi, je od 23 ˚C do 25 ˚C.
Regulacija temperature dovedenega zraka
Pri sistemih klimatizacije s konstantnim pretokom zraka je temperatura vpihanega zraka odvisna od zunanje temperature. Da regulacija pravilno deluje, priporočamo, da občasno preverite točnost nastavitve želene temperature.
Imejte vrata in okna zaprta!
Razlika med želeno temperaturo hlajenja prostora in zunanjo temperaturo naj ne bo večja od 5 ˚C oziroma kvečjemu od 7 do 8 ˚C. To naj upoštevajo tudi zaposleni, če imajo nameščene sobne regulatorje temperature. Nenadzorovano odpiranje oken, ki uporabnikom služi za prezračevanje, pa večinoma pomeni neposredno spuščanje energije skozi okna. Človek namreč na uro potrebuje 30 m3 svežega zraka. Ob premajhni izmenjavi zraka v prostorih se pojavijo povišana vlažnost, razvijejo se pršice in plesni. Poleg neugodnih bivanjskih razmer in ogrožanja zdravja ljudi se lahko pojavijo celo poškodbe na stavbah.
PRIHRANKI NA PODROČJU OGREVANJA STAVB
- Preprečimo pregrevanje prostorov! Če znižamo temperaturo v prostoru za le 1,5 ˚C, česar skoraj ne bomo občutili, bomo zmanjšali porabo goriva za 10 %.
- Temperaturo v prostoru prilagodimo dejavnosti! Toplotno ugodje sedeče osebe v prostoru je določeno s Pravilnikom o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur. l. RS 42/2002, 14. člen): temperatura zraka v prostoru naj bo v času brez ogrevanja med 22 °C in 26 °C, priporočljivo od 23 °C do 25 °C ter med sezono ogrevanja med 19 °C in 24 °C, priporočljivo od 20 °C do 22 °C. Hitrost zraka v prostoru (prezračevanje, klimatizacija) mora biti manjša od 0,1 m/s ali 0,25 m/s poleti, saj se zaradi pojava občutka prepiha poveča potreba po toploti.
- Znižajte temperaturo kotla.Tudi pri starih kotlih znižajte temperaturo kotla na najnižjo dopustno, kot je slednja določena v navodilih za uporabo (od 70 do 80 °C). Temperaturo kotla zvišajte le v izredno mrzlem vremenu.
- Uporabite hidravlično uravnavanje pri vzdrževanju enake toplotne moči na različnih grelnih telesih (radiatorjih) ne glede na oddaljenost od črpalke. Popravite takoj vse netesne ventile v sistemu ogrevanja.
- Namestite sekvenčno krmiljenje za vklapljanje kotlov pri kaskadnih sistemih z več kotli. Le ob povečanju potreb po toploti se bodo vklopili dodatni kotli poleg osnovnega. Tako boste zmanjšali izgube v stanju pripravljenosti, glavni kotel pa lahko deluje z največjo učinkovitostjo.
- Preprečite nepotrebne izgube toplote z ustreznim prezračevanjem, prepovedana so odprta okna na »V«. Poskrbite za zapiranje vrat tudi ponoči in ob koncih tedna – stavbe in oprema imajo zmožnost akumulacije toplote.
- Čim krajši čas delovanja– ogrevanje lahko izključite ali vsaj zmanjšate temperaturo na regulatorju še pred koncem delovnega dne. Prostori v stavbi ostanejo še nekaj časa topli, zaradi sposobnosti akumulacije grelnih teles in celotne zgradbe.
- Čim manj ogrevajte stopnišča, preddverja, skladišča, kleti. Če ni nevarnosti zmrzovanja, lahko ogrevanje celo izklopite.
- Stare ogrevalne sisteme nadgradite z regulacijo: temperatura prenosnega medija v distribucijskem sistemu se prilagaja trenutni zunanji temperaturi. Vedno preverite nastavitve zunanje temperature, prav tako preverite, če je senzor za merjenje zunanje temperature ustrezno nameščen.
- Regulacija temperature glede na čas: želena temperatura v prostorih mora biti različna za delovnike, vikende in praznike, prav tako naj bo nastavljena ločeno za čas dneva ter posebej za čas noči. Ponoči ne potrebujemo enake temperature v prostoru kot čez dan oz. proti večeru, ko smo še aktivni
- Namestite termostatske ventile, saj slednji zaznavajo tudi toploto, ki je rezultat neposrednega sončnega sevanja ali ogrevanja prostora iz notranjih virov toplote (štedilniki, pečice, televizorji, računalniki …). Termostati naj bodo nameščeni dovolj daleč od izvorov toplote (grelnih teles, neposrednega sončnega obsevanja).
- Ne zastirajte grelnih teles: založena grelna telesa ne morejo učinkovito delovati, saj grejejo pisarniško opremo, učinkovita izmenjava zraka v prostoru pa je onemogočena. Zaradi blokade kroženja toplote in hladnega zraka se prostori slabše ogrejejo.
- Redno čistite grelna telesa. Prah na grelnih telesih zmanjšuje oddajanje toplote in znižuje učinkovitost ogrevanja.
- Izključite črpalke in krmiljenje ogrevalnih naprav po končanem ogrevalnem obdobju. Če ogrevalne naprave ne potrebujete za pripravo tople vode v poletnih mesecih, jih izključite. V nasprotnem primeru izključite samo črpalko za ogrevanje prostorov. Preverite, ali je z obstoječim sistemom klimatizacije mogoče prostore tudi ustrezno ogrevati!
RAZSVETLJAVA
- Zamenjajte klasične žarnice z varčnimi in na ta način privarčujte 80 % električne energije. Tudi življenjska doba varčnih sijalk je bistveno daljša. Pri enaki svetilnosti lahko z uporabo kompaktnih fluorescentnih sijalk privarčujete v primerjavi s standardnimi sijalkami več kot 25 % električne energije.
- Zamenjajte običajne predstikalne naprave z novimi elektronskimi, ki so bolj učinkovite in varujejo sijalke pri pogostejših vklopih in izklopih. Če so sijalke opremljene z elektronskim predstikalom, jih lahko izklapljate tudi med krajšimi premori. Vendar naj pri varčnih sijalkah premor ne bo krajši od 3 minut. Pri kompaktnih fluorescentnih sijalkah s klasično predstikalno napravo naj premor med vklopi ne bi bil krajši od 60 minut, ker se jim na ta račun močno skrajša življenjska doba.
- Ugasnite luči v praznih prostorih: Zmanjšajte razsvetljavo, kjer je le mogoče, odstranite nepotrebno, prekomerno razsvetljavo, odstranite varnostno in signalizacijsko razsvetljavo tam, kjer ni potrebna.
- Izklopite razsvetljavo na mestih, kjer je dovolj dnevne svetlobe.
- Svetilke redno čistite! Čiste luči oddajajo več svetlobe. Po čiščenju preverite, če lahko z manjšim številom svetilk zagotovite zadostno osvetljenost prostorov.
- Poskrbite za pravilno nastavitev delovanja časovno nastavljivih stikal in fotosenzorjev. Z namestitvijo senzorjev lahko prihranite do 30 % nepotrebne električne energije.
- Izogibajte se dvojni osvetlitvi z lokalnimi svetilkami ter splošno razsvetljavo. Zaposleni naj izbirajo med lokalno ali med splošno.
- Čez dan izklopite zunanjo razsvetljavo.
PISARNIŠKA OPREMA
Izklopite pisarniške naprave in opremo, kadar je ne potrebujete
V pisarnah ali pomožnih prostorih lahko najdemo kar nekaj aparatov, ki jih izven delovnega časa puščamo prižgane ali pa ostajajo v stanju pripravljenosti. V stanju pripravljenosti so aparati od 16 do skoraj 24 ur vsak dan, tudi čez celo leto. Če izračunamo, je to od 5.840 do 8.687 ur na leto. Moči oz. električni tok, ki ga rabijo v času pripravljenosti, so majhni. Moči, ki so običajno podane s strani proizvajalcev ali pa jih sami izmerimo, se gibljejo med 1 W in največ 4 W.
Nepotrebno porabo električne energije v stanju pripravljenosti si lahko zelo enostavno izračunamo: ocenjen čas v urah pomnožimo s podano močjo in dobimo energijo. Podoben izračun velja tudi za aparate in naprave, ki jih po nepotrebnem puščamo v delovanju, razlika je le v precej večji nepotrebni porabi električne energije! Zato naj zaposleni po koncu delavnika ali čez vikende poskrbijo za izklop stikala na razdelilcu, in tako poskrbijo za popoln izklop naprav, brez nepotrebne rabe električne energije.
Nastavite samodejni izklop zaslona
Zaslon porabi veliko več energije kot druga strojna oprema – celo več kakor trdi disk in procesor. Nastavite čas, po katerem se vaš zaslon izklopi. Ko ne uporabljate računalnika, pa čeprav samo za kratek čas, prihranite energijo tako, da se zaslon izklopi že po zelo kratkem času nedejavnosti.
Zmanjšajte svetilnost zaslona pri prenosnih računalnikih
Z zmanjšanjem svetlosti zaslona podaljšate trajanje baterije oziroma zmanjšate porabo. Bodite pozorni na nastavitev svetlosti zaslona. Višja nastavitev svetlosti pomeni večjo porabo energije.
Dokumente kopirajte v »paketu«
Zaradi večkratnega kopiranja posameznih dokumentov med delavnikom se lahko poraba električne energije poveča tudi do 3-krat. Če ima kopirni stroj tipko za varčno kopiranje, poskrbite, da bo aktivna. Tako lahko privarčujete do 15 % električne energije. Hkrati uporabljajte pomanjševanje dokumentov, če je le mogoče. S pomanjševanjem dveh standardnih A4 strani na eno boste porabili pol manj električne energije in le en list papirja. Pri obojestranskem kopiranju porabite še pol manj papirja!
Namestite naprave brezprekinitvenega napajanja na tistih mestih, kjer jih nujno potrebujete
V pomoč pri odločanju vam je lahko verjetnost, da sploh pride do izpada napajanja ter ocena škode izgubljenih podatkov.