Omrežnina za prenosno in distribucijsko omrežje je namenjena pokrivanju stroškov izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja, in sicer za:
- vodenje, obratovanje in vzdrževanje ter razvoj omrežij,
- merjenje električne energije, obdelavo in posredovanje merilnih podatkov ter izdajanje soglasij in projektnih pogojev,
- za pokrivanje izgub električne energije v omrežju.
Omrežnina za sistemske storitve je namenjena zagotavljanju zadostnih pogojev, ki omogočajo zanesljivo in stabilno delovanje elektroenergetskega sistema, za kar je odgovoren sistemski operater prenosnega omrežja.
Priključnina je znesek, ki ga odjemalec plača sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja, da mu ta omogoči priključitev na omrežje oz. v sistem ali vzpostavi spremembo priključne moči.
Vozni red je način obratovanja, ki je določen na podlagi pogodb o prodaji in nakupu električne energije.
Cena za uporabo omrežij je znesek, ki ga plača odjemalec električne energije iz omrežja na določenem napetostnem nivoju glede na odjemno skupino, in je odvisna od obračunane moči in prenesene oziroma distribuirane energije. Odjemna skupina se določi glede na merjenje moči in število obratovalnih ur.
Cena za uporabo omrežij vsebuje naslednje sestavine:
- delež omrežnine za prenosno omrežje,
- delež omrežnine za distribucijsko omrežje,
- delež za sistemske storitve,
- delež za delovanje Agencije za energijo,
- če je tako določeno z zakonom ali podzakonskim aktom Vlade RS, vključuje tudi dodatke za:
- prednostno dispečiranje po EZ in podzakonskih aktih k EZ,
- evidentiranje pogodb na organiziranem trgu z električno energijo,
- spodbude kvalificiranim proizvajalcem,
- in morebitne druge dodatke.
Dodatki so upoštevani tako, da se potrebne dodatne zneske prišteje k zneskom, ki so rezultat sestavin. Cenik vsebuje cene za uporabo omrežij kot vsoto vseh prej navedenih sestavin v obliki, ki upošteva napetostni nivo in odjemne skupine.
Delovna energija je tista električna energija, ki se lahko spremeni v kakšno drugo obliko energije.
Dobavitelj energije je lahko pravna ali fizična oseba, ki odjemalca na osnovi pogodbe oskrbuje z energijo ali gorivom.
Dobavni pogoji so tehnično in ekonomsko opredeljene obveznosti za dobavo energije, ki zavezujejo dobavitelja in odjemalca.
Vsaka oblika proizvedene ali pridobljene energije, namenjene za dobavo ali prodajo.
Gospodinjski odjemalec je tisti, ki kupuje električno ali drugo energijo za lastno domačo porabo, kar izključuje opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti.
Jalova energija je tista, ki se v sistemu z izmenično napetostjo v določenem časovnem obdobju zvezno izmenjuje med energijami električnih in magnetnih polj elektroenergetskega sistema in vseh nanj priključenih naprav.
Konična obremenitev je najvišja vrednost obremenitve v danem časovnem intervalu, npr. v dnevu, mesecu, letu ...
Za opravljanje določenega dela v določenem trenutku je potrebna moč. Energija je moč, ki jo uporabimo v določenem času. Enota za moč je W (vat, za energijo Ws), vendar se v elektroenergetiki pogosteje uporablja kW (torej 1000 W) in kWh (kar je 1000 W x 3600 s).
Odjemalec je pravna ali fizična oseba, ki jo na pogodbeni osnovi Elektro energija d.o.o. oskrbuje z energijo ali gorivi za lastno rabo.
Omrežje je sistem povezanih naprav, ki so namenjene prenosu ali distribuciji električne energije, toplote ali plina do odjemalcev.
Organiziran trg z električno energijo je ustanova, v kateri poteka organizirana izmenjava ponudb po nakupu s ponudbami po dobavi električne energije ter trgovanje za dan časovni okvir.
Oskrba z energijo je proces pridobivanja in predelave, proizvodnje, prenosa, distribucije in dobave energije.
Poslovni odjemalec je tisti, ki ni gospodinjski odjemalec in energijo torej naroča za poslovne namene ali prostore.
Prenos je transport električne energije po prenosnem omrežju.
Prenosno omrežje je visokonapetostno električno omrežje od proizvajalca oziroma povezave s sosednjimi prenosnimi omrežji do distribucijskega omrežja ali končnega odjemalca.
Priključitev na omrežje je fizična priključitev ali priklop na energetsko omrežje pod pogoji, določenimi z Energetskim zakonom (EZ).
Proizvodnja energije je fizikalni ali kemični proces transformacije goriv in obnovljivih virov energije v električno, toplotno in druge oblike energije.
Sistemske storitve so tiste, ki omogočajo nemoteno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo z energijo.
Distribucijski operater je izvajalec gospodarske javne službe (GJS), ki izvaja dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije.
Varčevalni potencial je delež energije v skupnem obsegu rabe energije pri porabniku, ki ga je možno znižati z ekonomsko utemeljenimi vlaganji.
Tarifni časi so cenovne kategorije električne energije, ki so praviloma odvisne od časa oziroma pogodbe. Ločimo:
VT – višja tarifa velja od ponedeljka do petka od 06.00 do 22.00.
MT – manjša tarifa oz. »poceni tok« velja od ponedeljka do petka od 22.00 do 06.00 naslednjega dne ter ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih od 00.00 do 24.00.
ET – enotna tarifa pa pomeni, da je cena za porabljeno električno energijo enaka 24 ur na dan, vse dni v letu.
Pogodba (prej tudi pogodbeni račun) je osnova za obračun energentov.
V času prehoda na nov informacijski sistem je bila vsaki številki odjemnega mesta za električno energijo (ŠTOD) dodeljena številka pogodbe, ki jo odjemalec najde na računu za električno energijo v desnem zgornjem delu
Merilno mesto je priključno mesto za električno energijo. Za njegovo identifikacijo se uporablja številka merilnega mesta (MM). Podatek o merilnem mestu odjemalec najde na vsakokratnem računu za električno energijo, in sicer levo, nad tabelo porabe.
Odjemno mesto je priključno mesto za zemeljski plin.
Za identifikacijo priključnega mesta pri zemeljskem plinu se uporablja izraz številka odjemnega mesta (OM), ki jo odjemalec najde na računu za zemeljski plin v levem delu.
ŠTOD se ne uporablja več. V času prehoda na nov informacijski sistem je bila vsaki številki odjemnega mesta za električno energijo (ŠTOD) dodeljena številka pogodbenega računa (PR).
Povprečna dnevna poraba je izpisana na vsakem računu za predvideno dobavo električne energije. Izračunana je na podlagi dejanske porabe v zadnjem obračunskem obdobju, ki se deli s številom dni tega obdobja. Po vsakem obračunu se povprečna dnevna poraba prilagodi obračunani porabi.
Poračun porabe električne energije se opravi po koncu obračunskega obdobja. Za nove odjemalce se v prvem letu višina obroka lahko določi sporazumno z odjemalcem ali pa se upošteva povprečna dnevna poraba slovenskega gospodinjstva.
Poračun se izračuna na osnovi odčitka porabe v preteklem obračunskem obdobju in ga izdela dobavitelj električne energije. Med obračunskim obdobjem plačujete električno energijo z akontacijami (obroki), katerih višina je izračunana na osnovi vaše povprečne dnevne porabe v preteklem obračunskem obdobju.
Uporabnik sistema, ki je imetnik soglasja za priključitev na sistem, lahko od sistemskega operaterja zahteva, da njegovo prevzemno-predajno oziroma odjemno mesto odklopi od omrežja.
Operater je uporabnika sistema dolžan na uporabnikove stroške ponovno priklopiti na sistem, če izpolnjuje pogoje za priklop. Če traja odklop dlje kot tri leta, mora uporabnik sistema pred ponovnim priklopom pridobiti novo soglasje za priključitev na sistem in skleniti novo pogodbo o priključitvi.
Enotarifni števec meri porabo električne energije v kWh v času enotne tarife (ET), zato ima samo eno okence. Števčno stanje popišemo tako, da prepišemo vse številke iz okenca.
Dvotarifni števec meri porabo električne energije v kWh v času večje tarife (VT) in manjše tarife (MT).
Na podlagi 378. člena Energetskega zakonika (EZ-1, Ur. l. RS, št. 17/2014) in Uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (Ur.l. RS, št. 46/2015) so končni odjemalci električne energije in končni odjemalci trdnih, tekočih, plinastih fosilnih goriv ali daljinske toplote za končno rabo zavezanci za plačevanje prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije ter v soproizvodnji z visokim izkoristkom (prispevek OVE+SPTE).
Trošarino za električno energijo določa Zakon o trošarini in je enaka pri vseh načinih merjenja električne energije (VT, MT, ET). (Uradni list RS, št. 2/2007 z dne 9. 1. 2007)
Mesečno nadomestilo je pavšalni strošek poslovanja, ki se obračunava mesečno za posamezno merilno mesto.
Obračunska moč je merilo največjega trenutnega odjema električne energije, ki ga omogoča odjemalčev priključek. Določena je na podlagi zmogljivosti omejevalnika toka, ki je pri gospodinjskih odjemalcih praviloma glavna varovalka. Obračunska moč je navedena na računu.
Prispevek je naveden na mesečni položnici in je namenjen za povečanje energetske učinkovitosti in za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih.
Energetski zakon (EZ-1; Ur. l. RS, št. 17/2014) določa, da morajo vsi dobavitelji energije končnim odjemalcem zagotavljati prihranke energije pri končnih odjemalcih. Uredba o zagotavljanju prihrankov energije (Ur. l. RS, št. 96/2014) pa določa višino prispevka za energetsko učinkovitost, ki ga plačuje končni odjemalec električne energije, zemeljskega plina in toplote iz omrežja ter končni odjemalec trdnih, tekočih in plinastih goriv. Končni odjemalci prispevek plačujejo dobavitelju.
Distribucija zemeljskega plina pomeni transport zemeljskega plina po distribucijskem omrežju do končnih odjemalcev na določenem geografskem območju.
Distribucijsko omrežje je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih odjemalcev.
Sistemski operater je lahko pravna ali fizična oseba, ki v okviru gospodarsko javne službe izvaja dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Standardni kubični meter je mera, za katero je v ceniku predstavljana osnovna cena zemeljskega plina. Gre za količino zemeljskega plina v volumnu enega kubičnega metra pri absolutnem tlaku 1,01325 bara in temperaturi 15 °C.
Odjemalci zemeljskega plina so glede na letno porabo, ki je določena na podlagi pretekle letne porabe in temperaturnega manjka za občino, uvrščeni v odjemno skupino CDK. Skupine so razvrščene od najnižje odjemne skupine CDK01 do najvišje CDK15.
Merilna naprava je plinomer ali korektor volumna, ki meri predane količine zemeljskega plina končnemu odjemalcu.
Notranja plinska napeljava je napeljava, ki vključuje vso opremo: od glavne plinske zaporne pipe do vključno odvoda dimnih plinov.
Odjemna skupina je skupina, v katero se razvrsti odjemalec glede na pogodbeno zakupljeno zmogljivost.
Skupno odjemno mesto je odjemno mesto v stanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, kjer se meri poraba zemeljskega plina za več pravnih ali fizičnih oseb, ki so uporabniki ali končni odjemalci.
Omrežnina za distribucijsko omrežje je del cene za uporabo omrežij in je namenjena plačevanju izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskih operaterjev distribucijskih omrežji in pokrivanju stroškov sistemskih storitev.
Prispevek za delovanje operaterja trga je nadomestil dodatek k omrežnini za delovanje organizatorja trga Borzen in dodatek k omrežnini za delovanje Agencije za energijo (AGEN).